Zakaj se nekateri otroci

sami od sebe učijo za šolo, delajo domače naloge in pomagajo pri hišnih opravilih ... Drugi pa se temu upirajo?

Delo za šolo je tisto področje, kjer starši žal vse prepogosto slišijo:

“Ne bom se učil! Ne bom se učila!”

“Se nimam nič za učiti.”

“Veš, jutri imam športni dan, se bom kasneje učila!”

Sledijo dnevni prepiri ob pričetku učenja in seveda ponavljanje starih pesmic:

“Kako je bilo, ko smo mi hodili v šolo, kako nismo jezikali in kako nismo odgovarjali svojim staršem.”

Žal pa te zgodbe, čeprav so dobronamerne, ne pomagajo pri motiviranju otrok.

Spomnim se tretješolčka, ki je v glavnem odmoru prišel do mene in me vprašal: “Stric, kaj to pomeni bodi priden? Vsi mi pravijo bodi priden, ampak noben mi ni povedal, kaj to pomeni”.

Potem sva šla čez stvari, ki jih je tistega dne ušpičil v šoli, in se zmenila, katerih stvari ne bo več počel, da pa bo počel več stvari, ki jih je dobro opravil.

Čez 10 dni me je klicala svetovalna delavka, ki je z razredničarko govorila in izvedela, da sem z njim govoril v času odmora.

Vprašala me je: “Ali mi lahko poveste, kaj ste mu rekli, saj se od takrat obnaša čisto drugače? Veste, to je čisto drug fant! Zdaj je tako priden!”

Učitelji in starši so od njega zahtevali, naj bo priden, on pa ni razumel, kaj to pomeni.

Takoj, ko je to izvedel, se je začel drugače obnašati.

Starši pogosto otrokom dajejo navodila, kot so:

“Odloži pisalo!”
“Odnesi smeti!”
“Lepo se obnašaj!”

Ko pa otroci ne razumejo, kaj točno to pomeni, svoje opravilo opravijo narobe.

Starši, pa tudi učitelji pogosto želijo otrokom delo preveč olajšati.

Dajejo jim prelahka opravila ali naloge, preveč jim pomagajo ali pa delo celo opravijo namesto njih, “ker so še premajhni”.

Težava je v tem, da jih olajšanje ne motivira.

Kaj se zgodi, ko greste lulat na stranišče? Ko se polulate, občutite olajšanje. Ali si potem zelo želite iti spet lulat? Seveda ne!

Podobne napake otrokom jemljejo motivacijo, na srečo pa za vsako od njih obstaja rešitev, ki jo bom kmalu delil z vami.