Je Montessori vzgoja prava izbira za vas?

Avtorica Montessori vzgoje je Italijanska doktorica na področju medicine, ki se je preusmerila iz medicine v pedagogiko.

Seveda so se tudi njene druge vrednote, katoliške, krščanske, vnesle v ta pristop, ki se zdaj uporablja v zasebnih vrtcih in šolah.

Pri nas so šele zdaj Montessori šole prišle do devetih razredov, torej da pokrijejo celo osnovno šolo in jo otroci lahko zaključijo po istem sistemu.

Maria Montessori je bila med prvimi, ki je govorila o tem, kako pomembno je spoštovanje otrok.

Da si otrok zasluži določeno dostojanstvo, tudi če je še tako majhen.

Razkrila je in utemeljila, da imajo tudi majhni otroci tisto, česar odrasli mislijo, da nimajo – da se lahko skoncentrirajo in imajo nek smisel za red, in je okoli tega zapeljala sistem.

Prvo vprašanje, ki ga imajo nekateri starši, je, kaj pa če te verske komponente nimamo? 

V bistvu vam je ni treba imeti. V Sloveniji je kar precej vrtcev, ki so državni in ne zasebni in delajo z elementi Montessori.

To v glavnem pomeni, da so izločili verske elemente in uporabljajo tiste dele učnega programa, ki zelo podpirajo njihov lastni uradni kurikulum.

Ta sam po sebi že tako sploh ni slab, z dodatnimi elementi Montessori pa je lahko le boljše.

Kako izgledajo Montessori vaje?

Vaje, ki so po narejene po principu Montessori, izgledajo nekako tako:

“Zloži v škatlo vse modre kocke.”

Torej je vseeno, koliko so velike, važno, da so modre.

Če je naloga, da preloži vse majhne kocke, ni pomembno, kakšne barve so. Sistem deluje, ker je otrok zelo natančno usmerjen.

Razume, kaj se od njega zahteva, kaj ima za narediti.

Izšlo bi se drugače, če bi zahtevali, naj nabere vse kocke, ki so toplih barv, in naj bodo manjše velikosti in naj nimajo okroglin po robovih. To bi bila precej drugačna pesem.

Če pa vprašam: “Katere so tople barve?”

Otrok reče: “Ta pa ta.”

In mu odgovorim, “Aha, ok, preloži vse kocke toplih barv v škatlo.”

In tako gre, če imajo eno sito na enkrat.

Svoboda gibanja in raziskovanja okolja

Postavki, ki ju boste vedno našli vezane na Montessori vzgojo, sta svoboda gibanja in svoboda raziskovanja okolja.

Zato je princip tak, da so kocke tam različne in razporejene po različnih sistemih in mestih. So pa tam, na voljo, otrok jih kadarkoli vzame in uporablja, po svoje.

Sam sem prisostvoval pouku v Montessori šoli in moram priznati, da sem bil navdušen.

Čeprav je toliko te svobode in praktično vse skupaj, v dveh urah, kolikor sem bil tam, nisem zaznal niti enega prekoračenja te svobode.

Vse pa je bilo na dlani. Vse je bilo na voljo.

Raziskovanje brez neprestanega vmešavanja, brez tistega ne, pazi to, pazi ono – to je za otrokov razvoj odlično.

Je pa res, da mora biti prostor za tako vzgojo čist in brez navlake.

Prvi in najpomembnejši pogoj mora biti svoboda, primerna za starost otroka.

Poskrbeti morate, da se ne bodo spravili v kakšno nevarnost, in da na dosegu roke nimajo česa, kar bi lahko pogoltnili ali kaj podobnega.

Za majhnega otroka je stvar zelo enostavna. Če se sprašujete, ali je zadeva primerno velika ali ne, vzamete tulec od wc papirja.

Če zadeva pade skozi, je nevarna, če pa ni možnosti, da bi otrok pogoltnil ali si kaj naredil, ni. Silno preprosto merilo.

Igrače v vzgoji Montessori

Kaj bomo uporabljali? Naravne materiale, domače igrače, ki jih sami naredimo, s katerimi otroci nabirajo spretnosti.

Verjetno vas ni veliko pomislilo na to, da bi na leseno ploščo pritrdili zadrgo, da se otrok nauči, kako se zapne?

Tam je običajno, da so gumbi, vijaki, zadrge, ključi, klučavnice in podobne stvari povsod okoli.

Igrače so neverjetno pestre in praktične in veliko jih lahko starši, ki na tak način vzgajajo, izdelajo doma.

Še en element je ta, da ma otrok občutek nadzora nad svojim ožjim okoljem in s tem tudi nad svojim življenjem.

To pomeni v prvi vrsti to, da se jim ne daje nalog, ki jih ne znajo opraviti, ali pa so preveč zahtevne, da bi se jih lotili sami.

Pomeni tudi, da imajo na dosegu roke vse, kar potrebujejo, od igrač, oblačil do pripomočkov za čiščenje in pospravljanje.

Če ima torej v svoji sobi igrače, morajo biti dovolj nizko, da jih doseže, ali mora imeti na voljo letom primeren varen pripomoček, na katerega lahko stopi in igračo poišče.

Odraščanje z izkušnjami

Drugi pomemben element, na katerega se oslanja Montessori vzgoja, je, da otrok dobiva izkušnje, sploh takšne, ki jih lahko doživi z vsemi čuti.

Pet čutov imamo, otrok mora vložiti vseh pet. Če še niste, vam priporočam, da ko nekaj novega odkrivate z otrokom, vključite tudi čut vonja.

Tak otrok je potem sposoben razlikovati nekaj, prepoznati nekaj po vonju.

Ali bi znal razlikovati sladek vonj od sladkokislega vonja? Ali bi znal po vonju ločiti sadje, zelenjavo?

Vse to so izjemno zanimive in koristne stvari za otrokov razvoj.

Če bi želeli po teh principih raziskovanja Montessori vzgoje otroku dopovedati, koliko sladkorja je v neki pijači, recimo kokakoli, pogledate steklenico, kaj piše na deklaraciji, koliko sladkorja je notri.

Vzamete tehtnico in date gor vrečko, natresete vanjo sladkor, kolikor piše na deklaraciji. Videli boste, da je to neznanska količina.

Potem boste vedno znova tudi sami premislili, ali boste otroku dali kokakolo in ali jo boste sploh tudi sami še kdaj pili.

Učinkovito je, tako za otroke kot za odrasle. Ko nekaj sami vidite, izkusite, doživite, zavohate ali otipate, je to čisto drugače, kot če bi vam nekdo povedal ali bi to nekje le prebrali.

Sam tudi vedno zagovarjam tak pristop, tudi če ne vzgajate čisto po Montessori pedagogiki.

Vedno trdim: besede ne pomagajo, pomagajo izkušnje. In Montessori vzgoja to zelo dobro dela v praksi.

Hišna opravila in red po Montessori vzgoji

Še en element je tudi red. Če se sprašujete, kdaj bo vaš najstnik ali najstnica imela pospravljeno sobo, je odgovor – takrat, ko bo red v glavi, bo red tudi v sobi.

Avtorica metode je verjela, da s tem, da vzdržujemo zunanji red pomagamo otroku vzdrževati notranji red – se strinjam, logično!

Zato tudi od najstnika terjamo vsaj enkrat tedensko, naj pospravi svojo sobo, da je urejena.

Seveda bo do naslednjega tedna spet nered, a enkrat se v glavi zgodi preskok in se vse uredi.

Ko se glava umiri, je tudi okolje počasi začne s tem skladati.

V gospodinjstvih, kjer se izvaja Montessori vzgoja, boste videli tudi majhna vedra, majhne metle, mini kuhinjice.

Celo sesalce imajo, ki izgledajo kot igrače, sesa pa odlično!

Tako se čisto majhnega otroka že takoj uči pravega dela. Kasneje boste to zelo hitro lahko vključili v normalno čiščenje, ko bo otrok za to dovolj velik.

To gre k samostojnosti, sam lahko izbere, sam opravlja določeno delo. Uči se na svojih izkušnjah, starš ga le nežno vodi, če je to potrebno.

Prav tako se od zelo zgodnjih let spodbuja samostojna skrb zase in za svoje telo.

Torej, kako nosek spihati, zobe umiti, izbrati oblačila in se obleči, se stuširati itn. Otroci staršev, ki jim je Montessori vzgoja blizu, so zato zelo kmalu precej samostojni pri osebni negi.

Torej, Montessori vzgoja –  ja ali ne?

Da bi se otroci resnično učili na lastnih izkušnjah, kakor govorim jaz in kakor se dogaja skozi Montessori vzgojo, morate otrokom dovoliti, da so neuspešni.

Da poskušajo stvari, da stopimo nazaj. In če se res ne bomo vpletali, če jim res ne bomo gledali pod prste, če ne bomo kritizirali, bodo večkrat poskušali.

Ker delajo to zase, ker si želijo novih znanj in veščin, ker si otrok želi stvari delati tako, da funkcionirajo, ker ga motivirajo izzivi in težke naloge. To je naravno!

Zato lahko rečemo, da je Montessori vzgoja naraven proces, ki ga izvaja otrok sam, in se ne pridobi s poslušanjem besed, ampak z izkušnjami v okolju.

Je metoda, ki jo lahko mirne duše uporabljate.

Glede na vaše vrednote in prepričanja lahko vključite tudi verske vidike ali pa ne. Za šole se lahko odločite za zasebne ali pa državne.

Domača Montessori vzgoja tudi ni strašno zakomplicirana.

In deluje dobro. Zakaj deluje dobro? Ker je za ves čas. Ko mate 12 let starega mulca, vključevanje pomeni enako kot za petletnika.

Kaj to pomeni?

Pomeni, da sem ga naučil varnosti pri košnji in ima kosilnico na voljo. Ko je trava visoka, nas obvesti:

“Ti, bom štartal s košnjo, a prideš z mano, da si zraven?” 

Pokosil bo travo in to bo to.

To pride od samostojnosti, od tega, da sem naredil stvari varne, omogočil otroku, da se stvari nauči z lastnimi izkušnjami.

Pride tudi od tega, da sem začel že pri prvih kvadratnih metrih njegove sobice z navajanjem na to, da zmore sam. In potem, če gre na malo, gre tudi na veliko.

Tako da, Montessori vzgoja, ja!

A samoiniciativnost, samostojnost in angažiranost otroka lahko došežete tudi brez Montessori vzgoje. Za to je pa pomembno, da negujete otrokovo notranjo motivacijo in ga znate voditi na pravi način.

Če si želite vzgojnih metod, tehnik in konkretnih nasvetov glede motiviranja, negovanja notranje motivacije, doseganja avtoritete, hišnih opravil in šolskih obveznosti, vas vabim, da si preberete več o šoli za starše Motiviranje otroka.

– Marko Juhant