Preskoči na vsebino
Brezplačna e-knjiga 7 receptov za vzgojo srečnih in uspešnih otrok PRENESITE Download icon

Ali od otroka zahtevam preveč, ali zahtevam premalo?

Če pričakujemo preveč, bo otrok premalo uspešen. Naši zadani cilji bodo nedosegljivi…

Kazalo
Avtor: Author portrait Marko Juhant
Objavljeno: 30/05/20

Če pričakujemo preveč, bo otrok premalo uspešen

Naši zadani cilji bodo nedosegljivi, naloge pa pogosto pretežke. Marsičesa ne bo uspel uresničiti.

Naši komentarji o uspehu bodo takšni: Bolj se potrudi! Razočaran/-a sem! Pričakovali smo več! Ni dobro!

Otrok bo znova in znova dobival informacijo, da ne dosega dovolj, in občutek, da ni sposoben uresničiti naših pričakovanj, bo vplival na njegovo samopodobo. Želel bo doseči več, zato si bo postavljal prezahtevne cilje. Nazadnje ne bo dosegel niti lastnih pričakovanj, kaj šele
pričakovanj staršev.

Slaba samopodoba je odlična podlaga za to, da si fantje najdejo neprimerne zglede in da se dekleta orientirajo v nezdravo telesno podobo in težo.

Če od otroka pričakujemo premalo, bomo zaščitniški

Otrok v vrtcu in šoli prepozna, da njegovi vrstniki zmorejo bistveno več, da so uspešnejši, zato dvomi o svojih sposobnostih, o svojih veščinah. Nič ne pomaga, če starši od otroka premalo zahtevamo zato, da bi ga obvarovali pred neprijetnimi občutki. Navadili ga boste, da mu nitreba početi stvari, ki jih ne mara.

Če je obvarovan v »vatki«, mu kot otroku ni hudega. Lepo je doma, s starši, a moral bo v svet. Tam ga čakajo naloge, ki jih mora opraviti na poti do odraslosti. Izkušnje ima samo s stvarmi, ki so mu všeč, zato se novih loteva z odporom in tudi s strahom. Dvomi vase, ker natančno ve, da nima dovolj izkušenj. Lastni starši so ga »okradli«. Delali so namesto njega in mu tako ukradli izkušnje.

Ste do sedaj v življenju morali opraviti kaj neprijetnega?

Ste morda sedeli pred knjigo, ko je zunaj sijalo sonce? Dokazovali svoje znanje pred strogimi učitelji? Šli na razgovor za službo? Se prijavljali na zavod za brezposelne osebe? Bili kdaj pri zobozdravniku?

Ste, saj življenje ni sestavljeno iz samih užitkov. Mnogi otroci pa mislijo, da je namenjeno prav temu – da oni uživajo. Da je šola namenjena temu, da jim ni dolgčas, takrat ko so starši v službi!

Danes srečamo celo tako misleče starše. Zakaj bi sicer razlagali, da je deklica že dvakrat ta teden izjavila, da v drugem razredu ni »cool« in sploh ni zabavno?

Kaj naj zdaj starši naredijo, na koga naj se v šoli obrnejo? Dokler trpite z otroki, jim bo težko. Določena manj prijetna ali neprijetna opravila, kot so odhodi v šolo in vsakodnevno učenje, se ponavljajo. Ko jim preide v navado, je težav manj.

Pomembno je, da otroku rednega obiskovanja šole ne predstavimo kot možnosti. Je obveza. Če mu prija ali ne. Ko je »kontrolka«, ko je ni, ko se mora oddati domače branje in ko je športni dan. To je pravilo.

In ko se navadi, da to dela vsak delovni dan, se temu reče delovna navada.

Delovne navade zelo olajšajo pot do tega, da otroci zmorejo manj prijetno delo. Preprosto sedejo za mizo in začnejo. Nič ne boste pridigali, iskali novih besed in idej, kako prikazati dobrobit šolanja in znanja. Ne boste izgubljali energije in časa. Ker pravilo velja.

-Marko Juhant

O avtorju

Marko Juhant

Sem dolgoletni ravnatelj, vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Z vzgojo otrok se ukvarjam že več kot 40 let. Vsako leto predavam na več kot 500 predavanjih v vrtcih, šolah in drugih ustanovah. Včasih tudi po 3 predavanja na dan!

Ime

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja