Starši se pogosto sprašujete, kako svojemu otroku omogočiti, da se uči novih stvari in v njih postane mojster. Hkrati pa si želite izogniti temu, da bi ga obremenjevali z nalogami, ki so zanj preveč zahtevne in jih zato še ne zmore.
Koliko otrok zmore?
Ko se sprašujete, koliko moj otrok zmore, je odgovor: “Toliko, kolikor ga boste navadili.”
Če želite, da zmore več, mu morate dati delo.
Delo mu najlažje omogočite tako, da ga vključite v vsakdanja domača opravila.
Vsakdanje življenje namreč ni ločeno od vzgoje.
Kolikor časa ste doma, toliko časa tudi vzgajate. Namesto, da otrok gleda televizijo, medtem ko vi pospravljate in kuhate, naj otrok vsa opravila dela z vami.
S tem mu boste omogočili dragocene izkušnje in dali možnost, da se izuči v mojstra.
Preko učenja novih spretnosti bo vaš otrok tudi lažje samostojno reševal probleme in se prilagajal na spremembe.
Nekatera opravila boste morali prilagoditi glede na otrokovo starost in njegove sposobnosti.
Pri pomivanju posode mu na primer lahko namestite pručko, da bo lahko dosegel umivalnik, pri pranju avtomobila pa naj uporablja šampon za lase, ki je manj agresiven kot detergent za avto, če slučajno pride v stik z njegovimi očmi.
Če vam otrok pomaga pri pleskanju, naj prepleska tisti del stene, ki ga doseže, ostalo pa prepleskajte vi. Enako velja za pomivanje sten v kabini za tuširanje: pomije naj svoj del, ki ga doseže, naprej pa pomijte vi.
Tudi opravila, ki so bolj zahtevna in manj zabavna, otrok zmore, če mu le omogočite, da se jih nauči.
Takšno opravilo je na primer obešanje in sušenje perila. Sprva bo težko, bolele ga bodo roke in včasih mu bo morda ponagajal tudi veter. A prav takšna izkušnja je najbolj dragocena, saj otroka uči o tem, kakšno je življenje.
Zapomnite si tudi, da bodo otroci počeli tisto, kar preverjate, in ne tistega, kar pričakujete.
Otrok ne potrebuje popolnega nadzora, a nekaj kontrole še vedno potrebuje.
Če mu boste namreč dali nalogo in bo otrok menil, da morda ne boste preverili, kako jo je opravil, bo zagotovo poskusil, kaj se zgodi, če dela sploh ne izvrši.
To bo poskusil, ker še ne ve, kako stvari delujejo, in se s preskušanjem mej uči o svetu.
S tem, ko otroku omogočite delo, mu boste pomagali, da postane v življenju bolj samostojen. Preko dela se namreč uči ter izboljšuje in pili svoje veščine.
Vse to ugodno vpliva na njegovo samopodobo, saj se bo manj pogosto zanašal na pomoč in vodstvo drugih, lažje sprejemal odločitve in tudi z lahkoto prevzel pobudo.
Te lastnosti mu bodo pomagale tudi do boljšega šolskega uspeha in lažjega navezovanja stikov z vrstniki.
Kdaj postaviti meje?
Poleg tega, da mu omogočite, da se uči novih stvari, morate otroku tudi postaviti meje in od njega zahtevati, da se jih drži.
Večina otrok sicer ve, kaj se sme in kaj se ne sme. A ker so radovedni in jih zanima, kakšen je svet in kako stvari delujejo, pogosto preizkušajo meje.
Če otrok nima jasno postavljenih mej in ga ne naučite, da jih spoštuje, ima lahko to neugodne posledice na njegov celotni razvoj.
Brez mej lahko otrok ravna impulzivno in nespoštljivo, ogroža varnost sebe in drugih, težje navezuje stike in težko sprejema odgovorne odločitve.
Učinkovit način postavljanje mej je, da stvari, ki so nujne, ukažete. To pomeni, da zanje ne prosite in otroka zanje ne motivirate. In normalno je, da otrok ob ukazu uboga.
Ko se odločate, kje otroku postaviti meje, se orientirajte po svojih vrednotah.
To bo otroku pomagalo razviti lastno identiteto, mu dalo dobro podlago, da razvije lastna moralna načela ter omogočilo stabilnost in strukturo.
Področja, na katerih je stvari treba ukazati in mora otrok ubogati znotraj vašega doma, so:
- osebna higiena;
- jutranje vstajanje;
- primerno obnašanje za mizo;
- spoštljivi odnosi z domačimi;
- pomoč pri domačih opravilih in
- samostojnost pri opravilih, ki jih otrok zmore sam (na primer zavezovanje čevljev, pospravljanje postelje, domače naloge).
Prav tako mora otrok zunaj doma ubogati ukaze, ki se tičejo varnosti v prometu. Pri tem je zlasti pomembno, da otroka navadite, da se ustavi na besedo. To je lahko tudi preprosta besedica “STOP”.
To je pomembno, ker se lahko zgodi, da otrok teče proti cesti in ne vidi bližajočega se avta. Vi avto že vidite in lahko otroka nanj opozorite. Če ste ga že prej naučili, da se ustavi na besedo, mu to lahko reši življenje.
Zunaj doma moramo otroku postaviti jasne meje tudi pri tem, s kom se druži, in zahtevati, da sodeluje v vrtcu ali šoli ter da je tudi zunaj doma samostojen pri opravilih, ki jih zmore sam.
Poleg naštetega meje postavite tudi pri elektroniki. Če jo otrok uporablja le za zabavo, namreč obstaja nevarnost, da postane od nje odvisen.
Do odvisnosti lahko pride, ker ekrani “ubijajo” senzoriko, saj so signali zelo močni – močne barve, številni zvoki in bliskanje.
Otrok se preko uporabe elektronskih naprav tako navadi na izjemno močne signale do te mere, da šibkih sploh ne opazi več.
Moj klasičen nasvet za to, kdaj lahko otrok dobi v uporabo telefon, je, da takrat, ko zna samostojno pripraviti štiri različna nedeljska kosila. Takšno kosilo naj bo sestavljeno iz juhe, glavne jedi, prikuhe in solate.
Šele, ko to zmore, ima otrok dovolj reda in zrelosti za odgovorno ravnanje s telefonom.
S tem, ko otroku postavite jasne meje, ne boste dosegli le, da se bo obnašal bolj primerno, temveč mu boste pomagali tudi pri razvijanju samodiscipline.
Jasne meje in struktura bodo otroku tudi nudile občutek stabilnosti, saj bodo točno vedeli, kaj lahko in česa ne, ter tudi, kaj lahko pričakujejo, če se ne bodo držali dogovorov.
Poleg tega bo preko spoštovanja in upoštevanja mej, ki mu jih postavite, otrok postal bolj odgovoren in nenazadnje tudi samozavesten.
Kako naprej?
Upam, da ste ob prebiranju članka dobili bolj jasne odgovore na vprašanji “Koliko otrok zmore?” in “Kdaj postaviti meje?”
Oboje je za zdrav razvoj vašega otroka enako pomembno.
Ste tudi vi kdaj v precepu, ali je kakšno opravilo prezahtevno za vašega otroka? Vam je težko postaviti meje?
Zelo bom vesel, če boste svoje misli z mano delili v komentarjih na članek.
Če pa se želite še bolj poglobiti v tematiko vzgoje otrok, vas vabim, da si ogledate moje spletna izobraževanja, v katerih vam bom ponudil praktične nasvete o tem, kako lahko svoje otroke vzgajate še bolj uspešno in lahkotno.
Komentarji
Pozdravljeni g.Marko Juhant!
Zahvala vam in vaši ekipi za dragocene
prispevke, ki jih delite. Vaše članke delim svojim odraslim otrokom, ki so sami starši in se soočajo z vzgojo otrok v teh dramatičnih časih, ko ni lahko biti otrok in ne starš. Zato sem res hvaležna za vaše knjige,v katerih najdeš
odgovore na marsikatera pereča vprašanja s katerimi se soočajo starši.Hvaležna, da delujete za boljši jutri naših. vnukov.
Prisrčen pozdrav,
Ivanka Markuš
Članek je zelo dober ob prebiranju sem dobila bolj jasne odgovore na vprašanji.Članek sem posredovala tudi nečakom,ki imajo velikokrat težave glede teh vprašanj.Redno spremljam vaše prispevke in berem vase knjige. Želim vam še naprej uspešno delo. Lep pozdrav SREČNO
Starsi otroke prevec razvajamo, ko jim damo delo imamo slabo vest, z vaso pomocjo sem prisla do spoznanja, da ne rabim imeti slabe vesti in da moram biti vztajna pri dolocanju mej. Srcno hvala…. Brez vas bi bila se vedno nesigurna.